Gospodarska rast v drugem četrtletju največja v štirih letih in v evrskem območju

V letošnjem drugem četrtletju se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za pet odstotkov. Brez upoštevanja sezonskih vplivov je bila rast 4,8-odstotna, so sporočili z državnega statističnega urada Surs. Gre za največjo gospodarsko rast po prvem četrtletju leta 2022.

Glede na predhodno četrtletje je bila rast 1,8-odstotna.

Na vrhu med državami v območju evra

Tudi evropski statistični urad je danes objavil drugo oceno rasti BDP v drugem četrtletju v evrskem območju in EU. Ta je potrdila, da je bila gospodarska rast na medletni ravni eno- oziroma 1,2-odstotna, na četrtletni ravni pa 0,4- oziroma 0,5-odstotna.

Slovenija je tako krepko presegla rast evrskega območja in postala država z največjo medletno rastjo BDP v drugem četrtletju med državami v evrskem območju, za katere so že znani podatki. Sledila ji je Litva s 3,8-odstotno rastjo BDP, na tretje mesto pa se je uvrstila Poljska s 3,7-odstotno rastjo BDP.

Tudi v četrtletni primerjavi se je Slovenija uvrstila na visoko, drugo mesto, zaostala je le za Irsko, ki je zabeležila 3,9-odstotno rast BDP.

Umar, Banka Slovenije: Rast nad pričakovanji, a tveganja ostajajo

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob današnji objavi ugotavlja, da so kazalniki razpoloženja poleti višji kot spomladi. Kot so navedli, se kazalniki zaupanja v Sloveniji po močnem aprilskem upadu v zadnjih mesecih izboljšujejo, prav tako tudi v evrskem območju. Julija se je v Sloveniji povečala tudi vrednost kazalnika gospodarske klime.

Ob tem navajajo, da srednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale, tveganja pa ostajajo velika. Mednarodne institucije kot pozitivno izpostavljajo odpornost gospodarstev na dosedanje šoke, hkrati pa opozarjajo na velika tveganja, ki bi lahko hitro poslabšala gospodarske razmere.

“Tveganja ostajajo povezana predvsem s trajanjem in morebitnim zaostrovanjem konflikta, gibanjem cen energentov, posledicami poškodovane energetske infrastrukture ter motnjami v transportu in dobavi kritičnih surovin ter stranskih proizvodov naftne industrije skozi Hormuško ožino. Pomembno tveganje ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA,” je pojasnila Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja Umarja.

Tveganja vidijo tudi v morebitni večji korekciji vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco ob nenadnem znižanju visokih pričakovanj glede njihove donosnosti. Vse večja pa sta tudi pogostost ekstremnih vremenskih pojavov in obseg naravnih nesreč, kar krepi predvsem možnost za ponovno višjo rast cen hrane, še dodajajo na Umarju.

V Banki Slovenije so zapisali, da je močna gospodarska rast v prvem četrtletju bila dosežena ob visoki negotovosti in je precej presegla njihova pričakovanja, a prav tako opozarjajo na tveganja. “Ob zelo spodbudnem prvem polletju ostajajo obeti za nadaljevanje leta negotovi zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, zlasti še nejasnih učinkov vojne na Bližnjem vzhodu, jeseni pa bi se lahko pokazale tudi prve gospodarske posledice sušnih vremenskih razmer v Evropi,” pravijo.

Krepitev domače potrošnje

Domača potrošnja se je v drugem četrtletju okrepila za 5,9 odstotka, k čemur sta pozitivno prispevali povečanji končne potrošnje (za štiri odstotke) in bruto investicij (za 12,3 odstotka).

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se dvignili za 3,4 odstotka, kar je več kot v predhodnem četrtletju (2,8 odstotka). Izdatki za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kjer je bila rast 10,1-odstotna. Izdatki za storitve so se povečali za 3,7 odstotka, za netrajne proizvode za 1,3 odstotka in za poltrajne proizvode za 0,9 odstotka.

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 13,2 odstotka, kar je enak porast kot v prvem četrtletju. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za skoraj petino (19 odstotkov), od tega v stanovanjske zgradbe za 5,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 23,6 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se zvišale po podobni stopnji kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 10,1 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 14,7 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 8,5 odstotka, navajajo statistiki.

Uvoz rasel hitreje kot izvoz

V drugem četrtletju sta narasla izvoz in uvoz blaga in storitev. Izvoz se je zvišal za 6,4 odstotka, od tega izvoz blaga za 6,5 odstotka in izvoz storitev za 6,1 odstotka. Uvoz je zrasel izraziteje, in sicer skupno za 7,6 odstotka. Uvoz blaga je zrasel za 8,1 odstotka, uvoz storitev pa za 5,5 odstotka.

Rasti izvoza in uvoza blaga v drugem četrtletju sta bili tako največji po tretjem četrtletju 2024.

Najizrazitejša rast dodane vrednosti v gradbeništvu

Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem zvišala za 4,8 odstotka. Najizrazitejšo rast je zabeležilo gradbeništvo, kjer je bila 15,9-odstotna. Dodana vrednost se v tej dejavnosti po razmeroma visokih stopnjah zvišuje od lanskega drugega četrtletja (ostajala je med 13,3 odstotka in 16,5 odstotka) in je v celotnem tem obdobju največ prispevala k rasti obsega BDP (med 0,8 in eno odstotno točko), ugotavljajo na Sursu.

V drugem četrtletju letos se je izraziteje povečal prispevek rasti dodane vrednosti v skupini dejavnosti trgovina, promet in gostinstvo ter v predelovalnih dejavnostih. V prvi skupini se je dodana vrednost zvišala za 5,2 odstotka (to je največ v zadnjih štirih letih) in k rasti obsega BDP prispevala 0,9 odstotne točke. V predelovalnih dejavnostih je bila rast najvišja v zadnjih šestih četrtletjih, in sicer 4,3-odstotna, prispevek k rasti obsega BDP pa je znašal 0,8 odstotne točke.

Zaposlenost nekoliko večja

Skupno je bilo v drugem četrtletju zaposlenih približno 1.101.000 oseb. To je za 0,3 odstotka oziroma za 3.500 oseb več kot lani v istem obdobju. Največ novih zaposlitev je bilo v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih (za 4.500 oseb oziroma za 3,2 odstotka) ter v skupini dejavnosti uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo (za 4.500 oseb oziroma za 2,1 odstotka). Po drugi strani se je zaposlenost v nekaterih področjih dejavnosti zmanjšala.

Najizrazitejši upad, za 3.000 oseb oziroma za 1,3 odstotka, se je zgodil v predelovalnih dejavnostih, so še sporočili s Sursa.